Virtualni svet je postal stalni spremljevalec sodobnega časa. Smo družba omrežij, ki jo podpira informacijska tehnologija, vse je »na dlani«. Mobilni telefoni so postali pametni telefoni, komuniciramo preko socialnih omrežij, robotika in umetna inteligenca se pospešeno razvijata, vzporedno z našo realnostjo se razvija virtualna resničnost in kibernetski prostor se prepleta s skoraj vsemi aspekti človekove razsežnosti.

Moderna tehnologija predstavlja nenehen odprti tok informacij in raziskave o spremljanju možganskih in vedenjskih odzivov kažejo, da naši možgani ne ločijo med realno in navidezno resničnostjo, kar odpira pomembno vprašanje, kam je usmerjena naša pozornost?

Več...





Predavatelji

FRANJA GROS, univ. dipl. psih.
psihologinja LOGOUT, center pomoči pri prekomerni rabi interneta
Naslov predavanja: PASTI DIGITALNEGA SVETA a
Kje je meja med zdravo in zmerno uporabo spleta ter zasvojenostjo? Digitalna tehnologija nam daje možnosti za povezovanje, informiranje, kreativnost, ob enem pa je tudi zasvojljiva, zato ravnotežje med digitalnim in analognim svetom predstavlja izziv za celotno družbo. Tema prispevka: pasti digitalnega sveta, njene posledice in kako se jim izogniti.

Več o predavatelju
prof. dr. IGOR KONONENKO
Predstojnik lab. za kogn. modeliranje UL, umetna inteligenca
Naslov predavanja: ZNANOST RAZVIJA ORODJA, KORISTNA UPORABA ALI ZLORABA JE ODVISNA OD ZAVESTI LJUDI a
Pred 50 leti nismo poznali računalnikov, kaj šele osebnih računalnikov in prenosnikov. Pred 30 leti nismo poznali ne interneta, ne mobilnih telefonov, brez katerih vsaj mlajše generacije ne znajo več živeti. Računalniki danes iz podatkov generirajo znanja, ki omogočajo napovedovanje bolezni, vremena, napak v proizvodnji, uspešnost prodaje, izbiro poslovne strategije, izbiro nakupa, iskanje najprimernejšega stanovanja in celo partnerja. Poskušali bomo odgovoriti na vprašanja: Kaj nam ponuja tehnologija danes? Kako se bo svet spremenil zaradi napredka znanosti in tehnologije? Ali lahko znanost pomaga popraviti krivice na tem svetu? Ali je življenje v materialnem svetu možno brez trpljenja?

Več o predavatelju
izr. prof. dr. SIMONA TANCIG
Psihologinja in spec. supervizije, Pedagoška fakulteta UL, Univerza Sigmunda Freuda LJ
Naslov predavanja: OD PROUSTA DO TWITERJA – POTI IN STRANPOTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V DIGITALNI DOBI a
Današnji čas s prehajanjem na digitalne pripomočke označuje pomembno prelomnico v izobraževanju. Postavljajo se številna vprašanja, npr. ali pisanje z roko povsem nadomestiti s tipkanjem in ali iz branja tiska povsem preiti na e-bralnike, tablične računalnike, pametne telefone. Kaj to pomeni za razvoj možganov, učinkovitost učenja in čustveni razvoj? Na ta vprašanja in dileme bomo poskušali poiskati odgovore z ugotovitvami nevroznanstvenih, nevroedukacijskih, psiholoških in drugih raziskav. Kaj vseprisotna digitalizacija pomeni za dolgoročni razvoj družbe in kulture?

Več o predavatelju
doc. dr. NENAD ČUŠ BABIĆ
Psiholog, inženir računalništva in informatike Filozofska fakulteta UM
Naslov predavanja: DEKONTEKSTUALIZACIJA IN PROBLEMI IDENTITETE a
Za posameznike, ki so v omrežje povezani ves čas in kjerkoli, navidezni prostor vse bolj postaja prostor medsebojne interakcije in s tem tudi prostor istovetenja ter tudi razlikovanja in odtujitve. Omrežja so postala prostor spoznavanja in reflektiranja sebe, saj so že v svojem bistvu participatorna. Vseprisotna omrežja spreminjajo tudi percepcijo časa in prostora, saj je vse trajno zabeleženo in vedno dostopno. To vodi v dojemanje mentalnega življenja kot eksternaliziranega in pod nadzorom algoritmov. Digitalizirane podatke lahko aplikacije vedno znova rekonfigurirajo in postavijo v nove kontekste. Stalen pritok novih informacij onemogoča tvorjenje koherentne zgodbe. Algoritmi določajo nove pomene zapisanih informacij in reflektirana identiteta posameznika postane decentrirana in zbrkljana. Iz družbenega vidika se odpira vprašanje ali je družba sposobna asimilirati informacijska omrežja in algoritme, ki bodo postali nova podpora za razvoj in zadovoljevanje potreb v prihodnje, ali pa bo lastnosti omrežij introjicirala in ustvarila nove mehanizme prisile in regulacije v katerih posamezniki sledijo zahtevam algoritmov. Vprašanje torej je, ali smo sposobni sprejeti informacijske tehnologije in omrežja le kot možnost in ne kot nujnost, ki ji ne moremo ubežati.

Več o predavatelju

ZLATO RUDOLF
akademski kipar
Naslov predavanja: VIRTUALNOST NI FIKCIJA a
1. USTVARJALNI PROCES

otroštvo - igra in pravljice
šola - iskanje, učenje (ko se mladostnik postavi zase in postaja ženska ali moški, NANOVO pogleda svet le s svojimi očmi iz vseh mogočih kotov in si ustvari SVOJ pogled na svet - odraste )
odrasli - naj bi le spodbujali otroške sanje - (lovilci sanj )
skozi sanje svoje ideje preverjamo, NA NOVO OBLIKUJEMO in preverjamo, če njih čarobnost ostaja skozi daljši čas - in jih seveda damo na ogled

2. DELOVANJE OBLIK NA ČLOVEKA (tudi zvok in vonj in gibanje, in mimika obraza)

Le prijazne oblike človeka osvobajajo

3. PREDSTAVITEV mojih del - arhitektur v virtualni obliki
4. DEMONSTRACIJA -Statika in razlaga, kako lahko "malo" postane veliko
5. Kaj bomo zapustili našim otrokom ?
6. Ohranitev Matere Narave

Več o predavatelju




Organizator: Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
www.jivatma.si
Kontakt: program@jivatma.si, tel.: 03 62 098 62, 041 464 667