V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča novim odkritjem v znanosti, ki so postopoma spremenila naš način življenja. Ta spoznanja so tudi odprla razvoj novim vejam oz. subsidiarnim področjim znanosti, katere zaradi novih odkritij postavljajo pod vprašaj skoraj vsa dosedanja znanstvena prepričanja. Govorimo o spremembah paradigme na področju znanosti, ki vodijo do skrajnega roba poznanih meja.

Nova spoznanja iz nevroznanosti, kvantne fizike, molekularne biologije ter mnogih interdisciplinarnih področij, odpirajo vprašanja etičnih dilem, ki so vse bolj pogoste, meje pa zabrisane.

Več...





Predavatelji



dr. EDVARD KOBAL
direktor Slovenske znanstvene fundacije
Naslov predavanja: NOVI PRISTOPI USTANOVE SLOVENSKE ZNANSTVENE FUNDACIJE K IZZIVOM ČASA IN PROSTORA a
Medtem ko je produkcija znanstvenih dosežkov na Slovenskem glede na pogoje relativno zadovoljiva, pa je distribucija in uporaba relativno šibka. Ali je slovensko okolje s tem sprijaznjeno? Ali si ne želi več dosežkov z uporabno vrednostjo? Katere spremembe okolje pričakuje, da se bodo zgodile pri raziskovalcih in kaj raziskovalci pričakujejo od večinskega prebivalstva? Pri katerih pogojih je mogoče doseči sožitje?

Avtor z odpiranjem novih pogledov na probleme slovenske znanstvene skupnosti in pretežne pasivnosti večine državljanov odstira in utemeljuje poti najprej do potrebnih sprememb in niza pomene teh sprememb.

Več o predavatelju
prof. dr. IGOR JERMAN, univ. dipl. biol.
znanstveni vodja in direktor Inštituta Bion
Naslov predavanja: IZZIVI SPREMEMBE PARADIGME V NARAVOSLOVNIH ZNANOSTIH a
Sodobna naravoslovna znanost se je v zadnjih 200 letih zelo razvila. Hkrati je zanimivo, da število temeljnih odkritij pada. Ugledna ameriška znanstvena revija Znanost (Science) je ob svoji 125 letnici izhajanja leta 2005 naredila listo znanstvenih odkritij od stare Grčije do danes. Poglejmo, koliko poznamo izjemne znanstvenike iz prvega spodaj navedenega 50 letnega obdobja in iz drugega.

Ugotovimo, da poznamo skoraj vsa imena z levega in skoraj nobeno iz desnega stolpca. So torej znanstveniki postali čedalje bolj neumni, nesposobni, neinventivni? Ali pa smo dejansko odkrili že vse, kar se sploh da velikega odkriti? Ali pa je nekaj zelo narobe z organiziranostjo in notranjo politiko same znanosti na svetovni ravni.

Prikaži več besedila...

Več o predavatelju
prof. dr. IVAN BRATKO
Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, pionir umetne inteligence v Slo
Naslov predavanja: Umetna inteligenca v znanosti a
Značilen potek znanstvene raziskave je: (1) izvedi poskuse, (2) interpretiraj rezultate poskusov, (3) poišči splošno teorijo, ki razloži rezultate poskusov in omogoči napovedovanje rezultatov za bodoče primere. Rezultat tretjega koraka tega postopka je na primer nov fizikalni zakon, zapisan v obliki matematične formule. Za ta korak se je navadno smatralo, da je intelektualno najtežji, saj ga ni mogoče izvesti rutinsko ali avtomatsko, temveč zahteva nove ideje, domiselnost in kreativnost raziskovalca.

Nekatere metode umetne inteligence v veliki meri omogočajo, da ta tretji, tradicionalno kreativni korak izvedemo avtomatsko z računalnikom. To omogočajo predvsem nekatere metode strojnega učenja. Pri tem se računalnik uči iz podanih primerov, ki so lahko rezultati izvedenih poskusov. Ob tem pa se kažejo tudi problemi, na primer v tem, da se nekatere najbolj uspešne metode strojnega učenja odločajo na načine, ki človeku niso razumljivi. Velik izziv je tudi, kako naj računalnik sam odkrije smiselne nove pojme.

Več o predavatelju
prof. dr. ZVEZDAN PIRTOŠEK
Dr. med. nevrolog, Nevrološka klinika UKC, Katedra za nevrologijo

Več o predavatelju

doc. dr. TAMARA PAVASOVIĆ TROŠT
Sociologinja, Katedra za mednarodno ekononomijo Ekonomska fakulteta UL
Naslov predavanja: PRIPRAVLJENOST IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA NA SPREMINJAJOČI SVET: "IZZIVI S KATERIM SE SOOČAJO UNIVERZE" a
Način, s katerim tehnologija in globalizacija povzročata spremembe v našem delovnem, družbenem in osebnem življenju, so raziskovalci v veliki meri preučevali, izobraževalni sistemi so bili najhitrejši pri prilagajanju na spreminjajoče se potrebe. Razpravljam o glavnih družbenih izzivih, ki jih povzročajo napredek na področju tehnologije in umetne inteligence, in podajte nekaj predlogov o tem, kako se naši izobraževalni sistemi najbolje prilagajajo tem spremembam.

Več o predavatelju
LJILJANA RADULOVIĆ
Diplomirani psiholog, psihoterapevt FSP
Naslov predavanja: VIRUSI UMA a
Naše znanje o resničnosti prehaja skozi mnoge filtre, ki omejujejo našo subjektivno resničnost. Eden od teh filtrov je okuženost. Izraz "okuženost" prihaja iz britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa. Dawkins je oblikoval izraz "okuženost", podoben obnašanju virusa v našem telesu, to pomeni ponavljanje informacij, misli in idej s komunikacijo v kontekstu pravil in oblik enotne kulture okuženosti. Če ostanemo v tem mehanskem smislu, lahko »okuženost« gledamo kot na programsko opremo, ki vpliva na naše razmišljanje in s tem oblikuje naše stališče, motivacije in namere. V tem primeru bi bila genetika naša strojna oprema, ki upravlja naše gensko pogojeno vedenje, reflekse. Cilj je premakniti vpliv »okuženosti« na našo zavest: kako se širi? Kako je prepoznano? Začenši z vsakodnevnim pogledom na svet, s pogojevanjem sistema v katerem delujemo, pa vse do vpliva na spremembe obstoječih paradigm.

Več o predavatelju




Organizator: Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
www.jivatma.si
Kontakt: program@jivatma.si, tel.: 03 62 098 62, 041 464 667